Mojčina tajna


8. julij 2010, četrtek, dan 62, recept 111:

Če le uspem med službo in drugimi obveznostmi ujeti sezono marelic, pripravim domači džem. Neprimerljivo boljši je kot karkoli kupljenega, da o količini sladkorja niti ne govorim. Mimogrede, od kupljenih marmelad mi je daleč najboljša slivova »Bakina tajna«, neka srbska znamka marmelad in drugih shrankov. Nekatere njihove stvari so zgolj dobre, druge pa so odlične! Ne morš falit. Ekola, zastonj epepe😉

MARELIČNI DŽEM
SESTAVINE PRIPRAVA MOJČ
Zrele marelice 1. Marelice opereš, osušiš, odstraniš peško in narežeš na koščke. Marelice grem kupit na tržnico in povem, da želim take za marmelado – se pravi lepo zrele in poceni. Nekaj pogajalskih veščin je treba, sokolje oko in hitro množenje na pamet, pa gre.

Marelice iz gajbice zvrnem v škaf in jih potuširam s hladno vodo. Ko se škaf napolni, jih še malo popeljem po vodi, tako da se operejo. Odcedim in osušim na cedilu.

Sladkor 2. Pečico ogreješ na 130°C in vanjo postaviš oprane steklene lončke. Pokrovčke opereš in jih z notranje strani obrišeš z vato, namočeno v alkohol. Steklenih lončkov ne kupujem posebej, pač pa jih tekom leta pridno recikliram. Kar groza me je, koliko smeti ljudje proizvedemo in kjer se le da, recikliram. Lončke in pokrovčke namočim v toplo milnico, da nalepke odstopijo (ja, nekatere se močno držijo), operem, osušim in zaprem. V vrečah jih spravim v klet, da se ne prašijo. Pred uporabo tako ni potrebno več veliko pranja, samo še splaknem jih in steriliziram.
Želin 3. Želin po navodilih zmešaš s sladkorjem in raztopiš v rumu. Mojih marelic je bilo nekaj čez 9 kg. Nekaj najlepših sem samo razpolovila in jih zamrznila (te bodo za pitke ;)), ostale pa sem narezala za marmelado. Dodala sem 3 kg sladkorja, 5 vrečk Želina in kakšne 2,5 – 3 dl ruma.
Rum 4. Sladkor in raztopljen želin dodaš marelicam ter segreješ do vrenja. Kuhaš nekaj minut. Najprej pride precej suho, a marelice hitro spustijo sok. Po navodilih na vrečki Želina naj bi kuhanje trajalo samo kakšno minuto, a to je za majhne količine. Pri večjih je treba kuhati malo dlje, odvisno od tega, kakšno končno trdnost (stopnjo želiranja) želim imeti. Pri nas nam je vsem najbolj všeč precej tekoč džem, zato ne kuham predolgo. Eno leto sem malce pretiravala in sem dobila gosto marmelado, ki sem jo potem vsakič pred uporabo zmešala z malce ruma in pogrela, da je bila lepo mazljiva za palačinke.
Pripomočki: velik lonec, lesena kuhalnica ali spatula, zajemalka, dovolj steklenih lončkov s pokrovi na navoj, plastičen škaf za pranje, vata in alkohol za sterilizacijo pokrovčkov, deka ali debelejši prt 5. Vroče lončke vzameš iz pečice (rokavice!) in z zajemalko vsak lonček napolniš do vrha. Takoj zapreš. Lončke postaviš tesno skupaj in jih zaviješ v deko, da se počasi ohladijo. Pri tako kratkem kuhanju džema ni treba odstranjevati nobenih pen. Malo se pene sicer naredijo, a ni moteče. Pri polnjenju lončkov pazim na to, da v vsak lonček dam enakomerne količine koščkov in tekočine ter da jih čimbolj do vrha napolnim. Ker je v džemu manj sladkorja, je manj obstojen in je bolje, da je na vrhu kar se le da malo zraka.
This entry was posted in shranki and tagged , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Mojčina tajna

  1. a says:

    mmm, marmelada!! Kje pa si kupila marelice??😛😛

  2. katja says:

    bakina tajna sicer super firmica, čudoviti pekmezi, pa domače paradižnikove mezge … pravi mali zakladki.
    Ampak po drugi strani – kaj se lahko sploh primerja s pripravljanjem svojega lastnega marmeladoviča? Neprecenljivo.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s