Pogruntavščine


1. julij 2010, četrtek, dan 55, jedilnik 28, recept 102:

Vročina zahteva svoj davek – ne ljubi se mi kaj dosti kuhati😦

Ker v teh dneh kuham samo zase, se malo švercam s solatami. Za kosilo naredim obilno solato, za večerjo pa potem kakšno lahko stvarco, pa je.

SOLATA Z BULGURJEM, PARADIŽNIKOM, KUMARO IN PAPRIKO
SESTAVINE PRIPRAVA MOJČ
Bulgur 1. Bulgur skuhaš v vroči vodi skupaj z zelenjavno kocko, nakar ga še nekaj časa pustiš pokritega, da se napne in malo ohladi. Bulgur se zaenkrat dobi le v trgovinah z zdravo prehrano. To so cela pšenična zrna, ki so najprej kuhana, potem pa posušena in zdrobljena. Bulgur potrebuje le kratek čas kuhanja, okrog 15 minut.
Paradižnik, kumara, paprika 2. v skledo narežeš paradižnik, kumaro, papriko in mlado čebulo.
Čebula, česen 3. dodaš nasekljan česen ter začiniš s soljo, jabolčnim kisom in oljčnim oljem.
Pinjole 4. na vroči ponvi brez olja počasi popražiš nekaj pinjol. Pinjole (pinije) rada uporabljam, saj dajo vsaki jedi prefinjen okus. Popražene so še boljše.
Sol, kis, oljčno olje 5. Bulgur vmešaš v solato. Na vrh potreseš pinjole. Ta solata pride rahlo topla, tako da je v teh vročih dneh primerna za kosilo.

Mimogrede: bulgur je iz celega pšeničnega zrna in je zato seveda polnozrnat. Ja, saj vem, da je tistim, ki berete tele strani verjetno odveč tole govorit, a mene kar zvije, ko vidim kakšno gospo v pekarni reči »polnozrnat kruh, prosim« hkrati pa pokaže na belega z nekaj zrni na vrhu. Uff, neznanju ni in ni konca!

Seveda pa se proizvajalci tudi okoriščajo s tem neznanjem in potem smo priča pogruntavščinam tipa celozrnati kruh, večzrnati kruh in podobno. Ja, eni padejo na finto! Žalostno je, da mislijo, kako so naredili nekaj za svoje zdravje, pa seveda niso.

Nemogoče je pripraviti ljudi do tega, da bi se zavedeli svoje nevednosti. Zavedanje namreč zahteva znanje in potemtakem tisti, ki se nevednosti lahko zave, že ni več povsem neveden. Jeremy Taylor

This entry was posted in hitri jedilnik, solata and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

8 Responses to Pogruntavščine

  1. katja says:

    no, zdaj vem kaj je bulgur – sprobam v bližnji prihodnosti.
    Kar se tiče nasvetov, ki razlagajo neke osnovne pojme (polnozrnat kruh), verjamem, da je večina s tem res že davno seznanjena, smo pa tudi taki, ki nam marsikatera tovrstna imformacija pride povsem prav.

    in vprašanje: za predjed bi ponudila rezino melone in grisin. Včasih sem mesojedcem ovila okrog pršut, sebiin ostalim vegetarjem pa priložila mocareline kroglice.
    No zdaj pa oboje brez dvoma odpade.
    In sem ostala brez idej.
    Kaj predlagaš, predlagate?
    po možnosti kaka taka reč, ki je ne bi zgolj priložila, ampak morda lahko celo ovila okrog grisina?

    hvala hvala, lep pozdrav, k.

  2. mojč says:

    Aha, torej grisine bi vsekakor rada ponudila? (BTW: nekateri grisini imajo dodano mleko/jajca, tako da preveri sestavine)
    Za začetek ti odsvetujem, da ponudiš nekaj, kar si že prej, samo zdaj vegansko. Zakaj? Ker bodo gostje vedno primerjali z že znanim in prišli do zaključka, da to ni to, se pravi ni enako, enakega okusa, enake strukture. Večina ljudi deluje tako, da so samo znani okusi “dobri” in se morajo na neznane navaditi. Zakaj bi se obsodila na neuspeh, če jim lahko ponudiš nekaj, nad čimer bodo navdušeni?😉
    H grisinom lahko ponudiš omake ali dip, da gostje potem pomakajo palčke v omako po svojem okusu (to lahko ponudiš tudi s popečenim toastom ali prepečencem ali s tortiljami – to slednje pride zelo mehiško). Kakšne omake?
    Lahko avokadovo (guacamole) ali hummus ali paradižnikovo. Seveda lahko tudi kakšno drugačno, a te tri se preizkušeno dobro obnesejo pri mesojedcih. Če se odločiš za to, reci, pa ti popoldne objavim recepte.
    Če ti grisini niso tako važni, lahko narediš tudi bruskete (https://veganskigurman.wordpress.com/2010/05/16/314/)

  3. katja says:

    živjo Mojč,
    da grisini znajo vsebovat tudi mleko in jajca, mi je znano, a lahko verjameš da prav gotovo preverim prav vsako etiketo – celo pri tofuju na primer, heh🙂
    ampak to tudi zato ker me moti še marsikaj drugega, to so askorbinske, pa večina – e-jev itd
    Preberem tudi pri veganski hrani. večji problem so mi restavracije ipd., kjer ali verjameš na besedo ali pa pač ne ješ. Osebje pa pogosto nima pojma o ničemer, kar se sestavin tiče. Ma kaj sestavin – še ko jih vprašam a je ledeni čaj slovenski ali nestejin me najprej čudno gledajo in potem grejo preverit, huh

    Pa … grisini so mi taka seksi jed-ka, pa se ji ne bi kar tako zlahka odpovedala🙂
    Tko fajn gredo z melono ali pa kako juho, super lepo zgleda
    Ta tvoj namig, češ naj se lotim kakih omakic, se mi zdi pa kar dovolj kul
    Ni mi jasno, kako se nisem tega vendar že sama spomnila, tako enostavno. Verjetno bo res, da na omake običajno pomislim šele ko so v igri kaki načosi, ki pa sem se jih že pošteno prenajedla

    torej sprejeto.
    jutri ponudim za kosilo za predjed melono in grisine z omakicama, potem pa hladno riževo solato in ocvrte buče. Za sladico pojma nimam. Nimam idej. Morda pečene banane pa rižev sladoled. Tako zelo je vroče, da se mi sploh ne da kuhat, kaj šele komplicirat.

    Mimogrede, kako ti cvreš?
    Jaz zaenkrat zgolj povaljam v čičerikino moko. Kar je sicer v redu, ni pa ravno isto, kot je bilo prej z jajci in drobtinami.
    Kaka boljša varianta?

    paradižnike s tofujem in baziliko pa prihranim zase, za večerjo🙂 Zdele se mi prav luštajo …

    • katja says:

      Vzamem nazaj – danes torej pripravila ‘težkemu mesojedcu’ bučke, ocvrte s čičerikino moko in mi je dečko vse pojedu haha
      Še zmeri ne ve sicer, da se zdej prehranjujem vegansko, huh
      Misli da sem zgolj vegetarka pa mu je še to nedoumljiv svet, tako da doziram pazljivo🙂
      Ko bom priznala, da ne jem več niti mleka ali jajc, bom poskrbela, da bom v zelooo seksi črni obleki takrat.
      Sicer se bo kar pokadilo za njim haha!

      • mojč says:

        Katja, čestitam za kulinarični uspeh! Juhuhu!🙂

        Ja, pazljivost pri doziranju informacij je pomembna, saj če nič ne ve o veganstvu, si hitro lahko misli, da smo kakšni čudni odpuljenci. Če mu daš prej možnost (tako kot to delaš ti), da spozna, kako naravna, normalna in okusna stvar je to, pa je odvisno od njegove siceršnje naravnanosti do sveta in njegovih nians. Nekateri imajo veliko posluha za različnosti, odkrivanje novega in za kreativne pristope do življenja, spet drugi pa so tako zelo zacementirani v svoj mali, poznani svet, da jim to ne gre pa ne gre. Mimogrede, informacija o vegetarijanstvu ali veganstvu je odličen izločitveni kriterij za potencialnega partnerja😉 Pa kdo rabi kakega ozkomislečega, vase in v svoj prav zagledanega Slovenceljna, ki misli, da brez mesa kosila sploh ni in da je krompir že zelenjava? Ki se pusti prepričat reklami, da si že kuharski mojster, če znaš odpret eno konzervo zmletih notranjih organov? Eh, ja.
        Na srečo je veliko prav prisrčnih fantov in moških, ki so sicer mesojedi (to je pač povprečno slovensko izhodišče + vsak naj pač o svojem življenjskem stilu odloča sam, ne?), ki pa znajo in zmorejo svojo partnerko videti kot samostojno osebo, ki se tudi sama odloča o svojem življenjskem stilu. V vsakem primeru je partnerstvo obojestransko prilagajanje in iskanje neke skupne poti, ki ustreza obema. Veganstvo samo prej načne vprašanje fleksibilnosti obeh (ja, tebe tudi ;)) in je tako nekakšna bližnjica do spoznanja ali sta dolgoročno za skupaj ali ne.
        Ja, neprimerno lažje je, če sta oba vegetarijanca ali pa oba vegana (ali pa mesojedca, he, he), ampak gre pa tudi, če sta iz “različnih taborov”. Moj hubby je tudi mesojedec. Baje je bil včasih celo hud mesojedec, zdaj je pa bolj zmeren. Za malice v službi in ob raznih priložnostih v restavracijah naroči mesovje, doma pa kuhamo vegansko. Gurmansko vegansko, seveda!😉 V povprečju se zdaj prehranjuje veliko bolj zdravo, saj poje manj maščob in manj živalskih beljakovin, pa več zelenjave in vlaknin. Meni pa tudi koristi, saj bi se sama (pre)hitro zadovoljila samo s kakšno solato, tako pa veliko mojih veganskih receptov izhaja iz želje, da ob hrani uživava oba. Bolj se potrudim in z večjim veseljem kuham!🙂

    • mojč says:

      Kako jaz cvrem? Po pravici povedano, sploh ne cvrem oziroma le redkokdaj.
      Naredim pa samo mešanico moke (lahko tudi navadne, če čičerikine nimam pri roki), soli in vode, mleka ali pa piva. Za bolj “puhasto” strukturo dodam tudi malce pecilnega praška. Za pariško cvrenje povaljam zelenjavo najprej v to mešanico, nato pa še v drobtine.
      BTW: Pri pivskem testu se morda želiš prepričati, da je pivo res vegansko – ja, tudi mene je močno presenetilo, kako je sploh možno, da bi pivo ne bilo vegansko. Pa se je izkazalo, da ponekod v proizvodnji – posebej pri temnih vrstah piva – uporabljajo neke ribje zadeve za filtracijo, nekje pa celo pujsarijo – želatino.
      Na hitro – Heineken je veganski, Guiness pa ni😦
      več pa na: http://www.enchant.me.uk/Vegetarian_beers.html

      • katja says:

        Guiness, da ni veganski??? Svašta!
        Ampak okej, mislim, da me sedaj nobena reč ne bo več resno pretresla. Odkar vem za ‘vegansko nutelo’ od valsoie, mi je jasno, da bom več kot uspešno preživela vegansko odisejado🙂

        Glede ‘očividcev te naše odisejade’ pa – okolica sprejema bistveno bolje kot sem pričakovala. Mama je stvar sprejela v pribl. treh dneh. Zdaj me vsakič, ko pridem na obisk, čaka veganska različica kosila🙂

        Še je upanje za ta naš svet, torej🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s